Ce bom imela hcerko…

Tukaj je pesem avtorice Sarah Kay, ce raje poslusate/gledate znate anglesko, toplo priporocam ogled originala tukaj. Za vse ostale je tukaj grobi prevod njene pesmi...

Ce bom imela hcerko, me bo namesto “mama” klicala “tocka B”, ker bo tako vedela da ne glede na to kaj se zgodi, lahko vedno najde pot nazaj k meni. (od A do B)
In narisala ji bom soncne sisteme na zadnjo stran roke, zato da se bo mogla nauciti vse o celem vesolju preden bo lahko rekla “O, to pa poznam kot zadnjo stran svoje roke.” (v anglescini je ta izraz podoben nasemu “to poznam kot lasten zep”)
In naucila se bo da te zivljenje udari mocno, v obraz, pocaka da se poberes samo, da te brcne v zelodec.
Ampak izbiti veter iz tebe (oz. po nase izprasiti hlace) je edini nacin da spomnis pljuca kako rada imajo okus zraka.
Tukaj je bolecina, ki se je ne more popraviti z oblizi ali poezijo.
Torej ko prvic ugotovi, da Cudezna Zenska (superheroj) ne bo prisla, bom poskrbela da ve, da ni treba da sama nosi ogrinjalo.
Ker ne glede na to koliko siroko raztegnes svoje prste,bodo tvoje roke vedno bile premajhne, da bi ujele vso bolecino, ki jo hoces pozdraviti.
Verjemi, poskusila sem tudi sama. “In mala,” ji bom rekla “ne vihaj nosa tako k visku. Poznam ta trik: Sama sem ga milionkrat poizkusila izvesti. Samo vohas kje je dim, da bos lahko sledila vonju nazaj do gorece hise, da bos nasla fanta ki je izgubil vse v pozaru in probala ugotoviti ali ga lahko resis. Ali pa da najdes fanta, ki je zazgal hiso na prvem mestu, da vidis ce ga lahko spremenis.”
Ampak vem da bo vseeno to naredila, zato bom vedno imela pri roki zalogo cokolade in skornjev za dez, ker je ni bolecine ki je cokolada ne bi mogla popraviti.
V redu,, par srcnih bolecin cokolada res ne more popraviti.
Ampak zato so skornji, ker bo dez opral vse, ce mu pustis.
Hocem, da pogleda svet cez dno steklene ladje,, da pogleda cez mikroskop vse galaksije ki obstajajo na konici cloveskega uma, ker je tako moja mama naucila mene. Da bodo obstajali tudi taki dnevi.
♫ Tudi taki dnevi bodo obstajali, je rekla moja mama.♫ 
Ko odpres roke da bi ujela in koncas le z zulji in crnjavkami, ko stopis iz telefonske govorilnice in probas leteti, in tocno tisti ljudje ki jih hoces resiti stojijo na tvojem ogrinjalu, ko so skornji polni dezja in si do kolen globoko v razocaranju.
To so dnevi ko imas se vecji razlog da reces hvala.
Ker ni nicesar lepsega od oceana ki ne neha poljubljati obalo, ceprav je vsakic odvrnejn.
Postavila bos veter v vsaih zmagas, vcasih ne (besedna igra, tudi v naslednji vrstici).
Postavila bos zvezdo v ponovni zacetek, in ponovno.
In ne glede na to, koliko min se pojavi v minuti, se prepricaj da tvoje misli pristanejo na lepoti tega cudnega prostora imenovanega zivljenje.
in ja, na lestvici od ena do prevec-zaupam-v-ljudi sem… kar precej naivna.
Ampak hocem, da ve, da je ta svet narejen iz sladkorja.
IZlahka se lahko stre, ampak ne smes oklevati in iztegniti jezika da ga poskusis. 
“Mala”  ji bom rekla, “ne pozabi da mama skrbi, in oce je skrbnik/bojevnik in ti si puncka z majhnimi rokami  in velikimi ocmi ki nikoli ne neha zahtevati vec”
Spomni se, da vse dobre stvari pridejo v trojicah, in slabe tudi.
In vedno se opravici ce kaj naredis narobe.
Ampak nikoli se ne opravicuj za nacin na katerega tvoje oci ne nehajo sijati.
Tvoj glas je majhen, toda nikoli ne nehaj peti.
In ko ti koncno podajo bolecino, ko ti pod domaci prag nastavijo vojno in sovrastvo, ko ti ponudijo letake cinizma in poraza na vogalih ulic, jim povej, da bi res morali spoznati tvojo mamo.

by Sarah Kay

Twitter Stumbleupon Rss Linkedin Facebook Tumblr Digg Reddit

Comments are closed.